Dvanajst polnoč tolče zvon, otrdeli prst je moj na petelinu, tiho bližam se votlini njeni. Plaho gleda zenica me njena. Plaho gleda zenica me njena, kriči v perje včerajšnje pečenke, roki njeni iščeta oporo. Sablja reže nožnico preozko.
Sablja reže nožnico preozko, strumno gleda kri soldat, lačen sem prebadanja telesa njenega. Eno polnoč tolče zvon.
Povejte svoje mnenje prvi!