Napisal/a isoncek, v sreda, 23. jul. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Ni spoznanje, le iskanje,
to kar zdaj imam.
Ali bolje reči: nimam,
sproti vse razdam.

Nimam rok, ki bi grabile,
kar je mojega,
pesmi rada prepustila
mnogo sem tega.

Nimam take težke duše,
tudi ne srca,
ki bi bilo le za žalost
in iskalo dna.

Nimam solz, ki bi pojile
zgodbe zjokane.
Ker ne jočem, tudi nočem
bede žalostne.

Nimam pesmi, ki umira
in je brez duha,
ker v vse kar pišem, vtiram
dosti upanja.

Ptica, sonce, žarek, smeh,
hočem zapisati,
vse ostalo, glej, po tleh
možno je pobrati.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a Minka, v 30-07-2008 23:02, 1. Lepo! Tekoče, smiselno - verjamem, da mi pove točno tisto, kar je bilo mišljeno... pesem ni samo iskanje črnih globin in človeške nesreče - napišeš jo, ker imaš kaj povedati.   Objavil/a isoncek, v 04-08-2008 17:00, 2. nimam Ja, nekako tako, Minka. Ali pa izpovedati, tudi če nihče ne sliši.     K   Objavil/a tomm, v 06-08-2008 12:58, 3. upanje za pesem Če bi bili vsi na tej navezi, bi bilo na zemlji vse nam lepo.