Mlad je bil, sedaj se je postaral,
a nihče ga že od davnega ni maral,
s trudom je za kruh v potu garal
s sanjami o lepšem, sam je sebe varal.

Na stara leta, v bolu in v mukah
po preplutih brodih, prehojenih lukah
po toliko neodprtih kljukah
ko zbudi v preznojenih se rjuhah...

           pravi:
         »Ni moje
    temveč je življenje
       tole – tvoje!«

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---