Tiha pesem predere lupino kot golič, ki nad njim bolšči nebo. Kliče starše v prostrano modrino, prediren krik odzvanja pod nebo. Čuti dotik ... brezbrižno sivino, ki nemo zre vanj in čaka kaj bo ? Prestižna zibel stiska ožino razblini pahljače v krošnjah nebo.
Od sonca poljubi ga bolijo zdaj mu težka glava povleče vrat. Zastre veke in zažuborijo. Potopi se v sanje ... kolikokrat ? Iz gmote nad njim kaplje spolzijo. Še topel obrok izbljuva mu vrat.
Povejte svoje mnenje prvi!