Napisal/a Sinatra, v ponedeljek, 23. jun. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Razkriti nazori mladih otrok
prebadajo navlažene popke cipres,
sončnica se obrača za klicem
beraških rok,
in ulica duši rast popolnih dreves. 

Iz hidranta v vse smeri uhajajo kaplje vode,
dokler curek se ne spremeni v slap,
iz oaze v kraljestvo zablode,
odhajam, odhajaš
-je vedno hitrejši korak.

Razbeljen pločnik hrustljavo zapečenega betona,
okusno okvirjen z zlatilom rumene,
okleščeno za zvok; znižano za pol tona,
je razparano ugodje pred vitezom teme.

Na aveniji kjer se obrača vse proti rivieri,
in odhaja v daljne tropske paradiže,
ostaja le prazna pustota, verjemi,
sem daleč, sem blizu, sem vedno bližje.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a ajda, v 25-06-2008 09:11, 1. Poletje na ... pesem, ki jo lahko prebereš kot pobeg iz razbeljenega v oazo, ki se bohoti, drhti in daje užitke, ki si jih čaraš ko vonjaš razbeljen pločnik ... lahko je pa pobeg, beg k enostavno, ljubi te , brez krancljanja, kitenja in kičavosti, iskreno in nezaigrano ... ja, morda tudi ta verzija, hmmm ...    ja ni kaj, dragi moj, super!    še posebaj mi je všeč hrustljavo zapečen beton, ker sem že pripravljena, čakam le na znak gremo se namakat.    lp, ajda   Objavil/a Yggradsil, v 05-07-2008 12:32, 2. 5. avenija Na kratko... That's it.