Napisal/a isoncek, v petek, 20. jun. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Tale dež
je čisti blues
za mimobežno dušo,
ki čisti
prag in poje.

Luč kar izginja.
Medla in zastrta
še brli,
a sploh ne modro,
ne po moje...

Prestopim prag.
Utišam blues.
Čeprav sem mokra,
vidim sij, odsev...
začutim Sonce svoje.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a tomm, v 28-06-2008 07:29, 1. deževni blues Notranje kipenje, ki odraža poželenje po nečem normalnem.Najbolj normalni je vklop v tisto vezo, ki je povzroćila to kipenje. Krog dajanja in sprejemanja je dogodek življenja.   Objavil/a isoncek, v 29-06-2008 11:24, 2. Deževni blues Hvala Tomm, za komentar.    Govoriš o normalnosti vklopa v nekaj...  Kaj pa je potem tisto, kje je meja, do koder je normalnost normalna?    Sem pa tole pesmico napisala enkrat, ko je vztrajno deževalo, pa me je vleklo v slabo voljo, lenobo, depresijo. Pa sem rekla: Ne, dajmo raje Ven skočit!  Sonce je ...nekje.    Kočijaž