Plesalka
Od vijolica   

Na raztrganem oboku
Večernega svoda
Sij tvojih oči riše
Senco plezalke.

Dolge prste ima,

Že od tu jih lahko razločim,
Kako se stegujejo naravnost gor,
Obraz pa sklenjen
V eno samo črto in
V eno samo piko – ? –
Nikoli v resnici ne ve,
Ali bo lahko
S konico levega mezinca
Zajela vso črnino naslednje
Plitke udrtine v obrazu skale.

Sij tvojih oči riše
Večno podobo plesalke,
Ki v ritmu belih pen oceana
Ziblje svoje boke
Na tanki brvi iz žilavih vlaken koke.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!