Napisal/a emily, v petek, 13. jun. 08 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
Ležiš ob meni
kot kup prežvečenega mesa.
Z jezikom drsim po svojih ustih,
po zobeh, po dlesnih, po nebu,
iskoč esence tvojega starega okusa.
Pa ostanejo brbončice nevzburjene.
Kar tako
morda iz navade,
pripadnosti kiču,
morda pa,
da bi vrjela sebi,
rečem,
da te imam rada.
In ti rečeš:
"Vem."
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|