Zadah slepih besed
je obvisel v času.
Mi do zraka ne pusti,
ovija glavo v celofan
in se s temo pajdaši.
Jaz pa jezo nahranim s posmehom,
z ledenim pogledom utišam utrip.
Mlin misli v zameno namelje
grenko moko ljubezni,
da bi z njo lahko
nahranil množice.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.