ko nič več
Od vijolica   

Včasih se zgodi

Da ne veš prav natančno

Kaj bi rekel,
Kaj bi storil,

Ker v resnici
Nimaš mnenja
Niti misli
Niti čustev
Da bi jih opisal.

Takrat namreč sediš
Ob nočnem jezeru
In se ti zdi
Da je mirna gladina
Ogledalo, ki se razteza
Vsepovsod pred tabo.

Svoboden sebe
Se stopiš z meglico
In postaneš zadnji košček
V sestavljanki.

In razumeš vse.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!