Od vijolica
|
Pesnik je vedno zunaj Na opazovanju V iskanju Skrivnosti, za katere si verjel, Da so varno zakopane pod vrbo žalujko.
Pesnik gleda Ne tebe, Ampak skozi, In ko govoriš, Vonja barve tvojih besed In ti z dolgimi prsti Krade najslajše, Najtanjše sanje. Nekega navadnega dne Nenadoma neopozorjen Nepripravljen Najdeš sebe Brez obleke Oblečenega v nekaj golih besed In se čutiš okradenega In hkrati manj samega – Verjemi (nisem pesnik). Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
|