V objemu oknic
bezga vonj se vnema
prašni hrup razbrazdanega dneva
je pastel
in platno?
stkana spokojnost ga preveva...
Čez cesto obzorje tiho kleči
v nederja ljubezni goratega raztoka
v mislih boža hvalnica ljudi,
prsi se dotakne roka.
Goslač! Večernice igraj!...,
v travah nezavesti...
čez to pa kot dramilo
pustim se žvižgu, kriku, cesti.
Je Sonce razgrnilo spečo strast poletja,
me topla sla prežema. Se sidram znotraj:
stopa čez debelo kito cvetja.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a ajda, v 28-05-2008 13:55,
1. Prelep ...
Je Sonce razgrnilo spečo strast poletja, me topla sla prežema. Se sidram znotraj: stopa čez debelo kito cvetja.
poetično in prekrasno, pa ne samo ta kitica, ki sem jo izpostavila
lp, ajda
Objavil/a Providence, v 31-05-2008 14:25,
2. prelep večer
Vsekakor nekaj posebnega. Svež dih na portalu! Poletje ni moj najljubši letni čas, ker težko prenašam vročino; ampak ti si ga predstavila zelo vabljivo. Zlasti bi izpostavila obzorje, ki kleči, trave nezavesti, se sidram znotraj. Dve vprašanji: - "v nedrja ljubezni goratega raztoka v mislih boža hvalnica ljudi" >> kdo koga boža? - "stopa čez debelo kito cvetja" >> stopam? ali je mišljena sla, ki stopa?