V neki oddaljeni prihodnosti
bom s prostim srcem
božala inserte preteklosti,
očiščene bolečine.
Za vedno.
Bolečina je, zdaj.
Otipljivo zajedajoča.
Zacementirani trenutek
jo vklepa v meso,
a vse to mine...
Vedno.
Stvarna obstajam
tukaj, ta dani trenutek!
Radovedna duša
vsrkava
prihodnje Spomine.
Vedno malo nevedna. Nezavedno.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a ajda, v 28-05-2008 14:03,
1. Prihodnji spomini
lahko bi dodala bom morda ... nikoli ne veš, če bodo takrat in takrat spomini še ropotali ... morda ta oddaljenost le ni tako daleč, je morda tu in sedaj, a vendar dopuščaš oddaljenost.