žalost ne izbira - nomadov sonet ( poskus soneta 13)

Napisal/a isoncek, v sreda, 14. maj 08

Ocena urednika:
Ocena uporabnikov:	(1 glas)

Žaloben dan na bregu Suhe struge.
A bistvena Ciganu je svoboda;
Lovil sem Žarke na prgišču proda,
Ognjeni bes me grel je kakor druge.

Saj Zemlje svoje nočem pozabiti,
Tolažba njena name ni čakala,
Nobena Vera ni mi ukazala
Ene le Grude tlačiti, ljubiti.

In sem že vedel, da me Žalost čaka
Za vsako skalo, kamnom, sred' ravnine.
Boleča, trnjeva bo Pot, kot tlaka!

Izbral sem si ta svet brez domovine;
Razdrapana svoboda - kalna mlaka.

A Žalost ne izbira, kod koraka.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a tomm, v 15-05-2008 05:19,

1. Žalost ne izbira

obkrožen z žalostjo, ki le name čaka.
To se pravi znati ujeti setne trenutke izvirajoče v sonetni maniri, v kateri si že prava domačinka.Tomi Krasno!

Objavil/a isoncek, v 15-05-2008 08:04,

2. nomadov sonet

Hvala, Tomm, za komentar.

To sem, kar sem...
Žalost, ne bom se bal!
Če še enkrat bi izbiral,
Spet bi to izbral.

Svobodo.
Cigansko dušo.

( idejo sem dobila, ko sem prebrala Lainščkov mit o Ciganih).

LP Kočijaž