Ujeta lepota za zaveso se z jutrom brez sonca prebudi ob odprtem oknu zadrhti. Pomlad se ujame za zaveso. S čela v nosnice podrsi jutro, svetloba se ujame na licu, a grlica zagruli pesem srcu,
peščica vrabčkov poleti v modro. Obraz skloni nad rosno zaveso se vonj v sredici cveta prebudi srce s konic prstov srka roso. Žarek po temenu gladi jutro. Oda ljubezni pronica k srcu vrabček na veji sliši klic v modro.
Povejte svoje mnenje prvi!