| Napisal/a isoncek, v sreda, 30. apr. 08 | ||||
|
(0 glas)
Do zdaj sem sebe le poslušat' znala
In nisem dobro vedela, kaj hočem.
Hlastala sem po tistem, nemogočem,
Previdnosti sploh nisem še poznala.
Enotna misel sploh se ne obnese.
Voz pelje dalje, pa čeprav se trese
In prašna pot je boljša kot nobena.
Da velik si, če majhnost znaš sprejeti,
Nobena pesem ni me naučila.
Odbijali žaljivi so soneti...
Se bi od Nje, Previdnosti, učila.
Ta mi nakaže naj, kako zapeti.
In njen dih bom v pesmi ohranila!
 | |
Komentarji uporabnikov (0) 
|
