Napisal/a tomm, v ponedeljek, 14. apr. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

V času mladostnih vrvenj
se je v meni vse spremenilo,
kot roža iz mehke zemlje
je neznano čustvo vzklilo.

Med travniki ih drevesi
so se pasle moje oči,
ko je v jutranji rosi
nabirala s tekom moči.

Nekaj hudega se je zgodilo
nisem se več prepoznal,
ob pogledu na dvonogo srno
sem v trenutku otroštvo izdal.

Glas se mi je povesil
kot slučajno sem se srečeval,
moj pogled jo enkrat zaustavi,
brez besed sem ji sebe predal.

Iskra iz njenih oči
mi zdaj v srcu zrcali
sva našla se sredi poti,
kjer so sledovi otroštva obstali.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a isoncek, v 15-04-2008 05:33, 1. preobrazba Lepo. Preprosto.    Kočijaž