Sončka dva
Napisal/a enasm, v torek, 08. apr. 08
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (2 glasov)
 

Utrujena od bolečine,
utrujena od življenja,
ležem spat.

Odrešitve ni,
noč v polsnu mineva,
sem tu in tam.

Bolečina me prebuja,
znova utruja,
zaspati ne da.

Sončni žarki novega jutra,
moja sončka dva,
k meni prideta,
se pocrkljat.

Balast preteklosti,
bolečina sedanjosti,
osamljenost večera,
praznina zgodnjega jutra,
se izgubi.

Stisnem zobe,
moram vstati,
odvreči balast,
premagati bolečino,
zapolniti praznino...


Saj tu sta moja sončka dva,
ki me potrebujeta.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (2) KOmentar RSS
Objavil/a isoncek, v 08-04-2008 18:24,
1. sončka 2
ja, 100x res! 
 
Kočijaž
 

Objavil/a jpbenedikt, v 08-04-2008 21:28,
2. uf
to so ta čustva... zmeri podrejo, zrušijo, nadvladajo.  
Tukaj ni važna stopica, pesniška forma. 
Misel je premočna. In pogum, da daš to v stih!
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!