Mirno kot kaplje v dežju nam polzijo dnevi po koži in na licih puščajo sledove preteklih pomladi
Drobci izgubljenih iluzij zarišejo svoje spomine v hrepeneče srce
Z najglobjimi upi krmilimo barko po morju vsakdana, galebi naslednjega jutra oznajajo, da kopna ni tu.
Povejte svoje mnenje prvi!