V osamljenem parku,
med drevesi,
grmovjem,
v globokem mraku,
tam bolečina je vecja.
Na mrzlih klop`cah
in v travi polni spominov,
kjer strah je vzpodbuda za odziv,
so sence zlobne
in sonce ne posije.
Prav tam sem iskal sebe
in stopil se
na dlani mogocne bolečine.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.