Živi mrtvec pokonci stoji,
z glavo zmajuje
in hladnokrvno molči.
Ovit je v gosto, ledeno meglo,
prepredeno s kovinsko rešetkasto rečjo.
Omejen je z vseh strani,
še dih mu v pljučih več ne zdrži.
Le zakaj vse to trpljenje? -
večna nesvobodna ječa!
Zaprto, večno ujetništvo.
Ni sledu poti...
Sesedel se bo -
začelo se bo novo poglavje
smrtnega zadušljivega življenja!
Smrt!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.