Prevrnjen stol…v čisto goli sobi. Razgaljen v sivini lunine noči. Hreščav smeh, ki se odbija od sten in slane kapljice, ki zvonko udarjajo ob mokra tla, raztapljajo pepel. Razkrajajo cigaretne ogorke. Spirajo čudno lepljivo rdečo packo na tleh...
Veter se smeje. Tako hreščavo v kruti svetlobi luninega žalostnega obličja. Hladno zapiha v toplo sapo smrti. Nekje v daljavi je ugasnila sirena reševalnega avtomobila
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.