Napisal/a NOVA, v sreda, 06. feb. 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

že dolgo
ne morem več
jokati

kjer so se posušile solze
so ostale
globoke

sledi
kjer je bilo srce
je praznost
lupina je stekleno steklo
v omari
visi
zaprašena duša

drevesa so postala gozd
zdaj
včasih
jokam

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a ajda, v 08-02-2008 09:15, 1. praznost zakaj bi jok zatirali v sebi? zakaj ne pokazati custev, ki so v nas v trenutkih...    jaz nikoli ne jokam  že dolgo   ne morem več  jokati     prvo vrstico bi mirne duse lahko zbrisala...    lp, ajda