Besede so zaklonišča za moja hotenja
Ko jih razum para na vlakna,
ko vetri ventrikle
vihar kristalnih logičnih sklepov
se majhna in vroča skrijejo med črke
in čakajo
Čakajo,
da ponoči v zavetju teme
šepetaje razrastejo svoje podobe
po tvoji goli koži
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.