Napisal/a abigail, v torek, 18. dec. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Racka Tacka Ploskokljuna
je sanjava kakor luna
in najbolj od vseh stvari
potovati si želi.

Ima načrt, da še v tem letu
gre z divjimi racami po svetu
in celo zimo preživi
v daljni, vroči Afriki.

Racek Tacek jo pa prosi,
v zakon vabi, polže nosi,
da ostala bi doma
in ga vzela za moža...

Racka Tacka se izmika,
da še ni dovolj velika.
Vendar vneto bere časopise
in študira potopise.

Potem ponoči živo sanja,
da s Križnarjem kolo poganja
in da jo celo Šeruga
vzame za popotnega sodruga.

Racek išče stanovanje,
ker ima drugačne sanje:
dobra služba, račka vdana,
s kopico otrok obdana.

Čeprav je Racka frfotava
in se spretno izmotava,
se vendar rada spogleduje
in Racka Tacka občuduje;

on pusti ji, da sanjari
in po svoje gospodari.
Res je pravi kavalir,
če ji le da s poroko mir.

In že ta dan se približuje,
ko naj Tacka odpotuje.
Pri tem je Racko ne ovira,
da ne pride do prepira.

Ker že ve, da ima ga rada,
v gnezdu čaka jo nagrada:
kovček z letalsko karto,
ki pripelje jo na Malto.

Racka zdaj je vsa vesela
Rackota v slovo objela.
A potem - poglej ga spaka!-
v gnezdu njenem nekaj kvaka?

Racki je postalo vroče;
ne, saj zdaj je nemogoče,
da bi potovala sama,
ko pa je postala mama!

Sedem lačnih kljunov zlatih
steguje se na tenkih vratih,
po račje milo gostolijo,
da jo v hipu osvojijo.

Čeprav je Racka zdaj v družini,
še sanjari o tujini;
varčuje z Rackom, da čez leto
bodo skupaj šli na Kreto.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a Providence, v 21-12-2007 18:29, 1. Racka Tacka V okviru otroške poezije vsekakor lepa petica, čeprav tu in tam ritem malo zašepa; tudi 'vendar' v 4. kitici je odveč. Ampak lepa hudomušna pesmica, ki jo bom z veseljem prebrala svojima otrokoma.  P.   Objavil/a Mitja Drab, v 21-12-2007 23:36, 2. Račka Spominja na izštevanko Svetlane Makarovič..."Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši...", čeprav brez poudarjene kritične note...Lepa zgodbica, ki ima lahko tudi globlji pomen, na trenutke celo rahlo žalosten in apatičen v smislu ujetosti v kolesje rutine in družbe. Ampak konča se pa vidno optimistično s prikupno pripombo o varčevanju za dopust LP