Oblak sanj
me pelje v tvojo pudrnico.
Še New York bi bil premajhen
za tvojo sitnobo,
za tvoje oči v izložbah,
za tvoje namišljene Indijance,
ki spijo v drevesih.
Hej, ljubezen ni popevka
in kava v bifeju;
je le jutro po noči otroštva.
Ne, ne vračaj mi večerov!
Zdaj sem teliček neba.
Zdaj sem smeh vetra v palmi,
ki bi lahko bila tvoje krilo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.