Presahnil najin je
izvir ljubezni,
po strugi presušeni
le majhna solza
z mojih lic polzi...
Zakaj te ni,
da srčne rane
mi poviješ,
z objemi me tolažiš
z dotiki me miriš
s poljubi vročimi
me sladiš?
Odšel nocoj
bom daleč stran,
kjer nasmeh ljudi
še ni zlagan,
spet napolnil bom izvir
in tam spet našel bom
svoj mir...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (4)
Objavil/a Providence, v 23-11-2007 20:10,
1. Izvir
Zelo lepa misel oz. vsebina in tudi sporočilo, podano z malce obrabljenim jezikom. Najlepši del se mi zdi ta: Odšel nocoj bom daleč stran, kjer nasmeh ljudi še ni zlagan Popravi, prosim, postrugi. P.
Objavil/a noodles, v 23-11-2007 20:41,
2. Izvir
P,hvala za komentar.Je pač bolj lahkotna pesmica,v tistem trenutku mi je to padlo v glavo in sem tak napisal..lp
Objavil/a Nežika, v 24-11-2007 19:41,
3. Izvir
Nikar ne hodi daleč stran tvoj izvir dovolj je močan, stisni k sebi svojo ljubo naj solza najde drugo strugo L.P.Neži