Polomil mi krila
V lepoti noči
Žametnih krempeljcev
Kraljevale so v mislih pravljic
Nedokončanih in želenih
Risanih v odtenkih
palete barv
Potapljam se v močvirje
Toplota in mehkoba objema
Bolečina se staplja
Z lačnim požiralcem
Moje telo zlepljeno s krili
Skeli ranjeno
Dlan s polomljenimi kostmi
Ne zmorem odtrgati kril
Tonem
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a tomm, v 22-11-2007 17:54,
1. zakaj si
obračam koliko je v moji moči tvoj pogled na drugo stran, kjer boš zagledala svetlobo in čutila ne boš nobenih ran.
Objavil/a ajda, v 22-11-2007 18:32,
2. Zakaj si
mislim, da je tista najslabsa varianta, zatiskati si oci, usesa in se obracati stran od stvari, ki so, jih ne sprejeti, cetudi niso okrancljane s cipkami in da vem, da moras splavati sam in ne iskati nekje nekoga, tam nekje ...da ti bo odpeljal v sanjsko dezelo, ki jo delis na trenutke, tiste ukradene, a tako dragocene in cetudi jih cuvas, ti spolzijo skozi prste... cetudi so trenutki , ko zaboli, vem da bodo trenutki, ko sva ... in to je to... tako da ni biti plat zvona, vseeno pa hvala za tvojo pozornost in tvojo skrb, ce lahko temu tako recem...in vedi tomm, da SEM ...