Ne vem, kam
bi dala to tiščanje
neizgovorjenih podob,
kam bi zložila
neizsmejano mladost,
kam pospravila
mrzle podplate
in solze,
da se ne bi razsule
ob vsakem drobnem
poku lesa v policah.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (3)
Objavil/a Antigona, v 14-11-2007 21:48,
1. prepolno
Všečno. v nas se tekom časa nabira veliko podob in ti občutki nas včasih resnično tiščijo in potem bruhnejo na plano ob včasih neugodnih situacijah...lepo
Objavil/a Providence, v 15-11-2007 02:39,
2. prepolno
Se strinjam z A. Ljudje kopičimo ... Vse, vključno s samimi seboj. Zemlja je naša polica, ki se bo vsak čas zlomila . Ti pa si bolj osebno povedala. Kam bi dali vse svoje čutenje, da ga ne bi sprožil že vsak najmanjši dogodek ...? Oh, ko bi obstajala polica za to! P.
Objavil/a ajda, v 15-11-2007 13:12,
3. Prepolno
zelo globoke misli, saj meni tako zvenijo... morda preresno za mlado duso...le zakaj?