Napisal/a emily, v nedelja, 07. okt. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (3 glasov)

jaz še zmeraj čakam
na modri oblak,
rumeno listje,
mrzli zrak 

moje upanje je
vtkano v tkivo jeseni-
robustna vlakna:
kostanjevo rjava.

jutri bo Jutri:
presekana ednina,
valujoči veter-
tvoja dlan

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (4)

Objavil/a Providence, v 10-10-2007 23:55, 1. TKIVO JESENI Podobno kot pri mravljičini Polnočni kavi tudi tukaj občutek nedorečenosti. In začetek - zakaj jaz? Ne bi bilo lepše kar: Še zmeraj čakam ...? No, to je le moje mnenje. Pa spet si preveč hitela, emily? - jesni, valjuoči   Moj občutek je, da bi se pesem dala razširiti (pa ne v neko epopejo ), da bi bolje dokončala lepo in zanimivo misel oz. obetaven uvod prvih dveh kitic.  Lp,  P.   Objavil/a ajda, v 11-10-2007 07:25, 2. tkivo jeseni prekrasno:    jutri bo Jutri  presekana ednina  valujoči veter-  tvoja dlan ...      modrina jutra ti bo prinesla upanje, ki ga barva jesen, cetudi obcutek, da gredo custva spat, ti v prijetnem pricakovanju barvitosti, ki bo Jutri...vetra valovanje...le njegova dlan....    ja, to je to)     lp, ajda    p.s.  kako se je lepo prebuditi v , sicer turobno jutro in brati, srkati Jutri....   Objavil/a emily, v 11-10-2007 14:20, 3. tkivo jeseni hihi, ni hitenje, pač ko 25x preberm pa vidim to kar bi moglo bit napisano pa ni... če pa bi pri tipkanju pazla na vsako črko pa bi to malo omejilo mojo konstruktivnost sicer pa kaj pa vem... jaz je pač ker more bit tam. zdaj je še samo jaz, v nadlajevanju je slutnja da se bo pretopil v midva. drugče pa če nebi predekala, bi nastala epopeja verjetno   Objavil/a Rika, v 11-10-2007 17:36, 4. tkivo jeseni Samo ocenjujem...