Napisal/a Mravljica, v nedelja, 07. okt. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Na ranjeno dušo polagam ti cvet,
ujet s toplino
v soj mesečine.

Ne joči...

V vonju ljubezni zasanjan poet
suši naj grenkobo
iz ran bolečine.

Za vedno sem tvoja...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a Providence, v 10-10-2007 01:08, 1. CVET Kako prekrasno!  Srečen tisti, komur je pesem namenjena. Bogatejši je od večine ljudi, če vsebina drži ... In po vtisu, ki ga je naredila name, drži!  'Pocukranost' pesmi me načeloma moti. Ampak tale deluje kot obkladek iz materine dušice, kot dotik, ki prežene bolečino, kot .... Ni besed!  P.   Objavil/a ajda, v 10-10-2007 07:21, 2. Cvet V vonju ljubezni zasanjan poet  suši naj grenkobo  iz ran bolečine.     tvoje besede bodo balzam za ranjeno duso, sem prepricana!    lp, ajda