Napisal/a Mojmir, v četrtek, 13. sep. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Kar zapadel je sneg
še bolj črn je kamen
z vklesanim imenom.

Pokril je prevrnjeno vazo,
otrdele rože od mraza,
že dolgo ugasnjeno svečo...

Le stopinje kazijo
nedolžno belino -
pasje in moje...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a Providence, v 16-09-2007 01:03, 1. SLEDI Četudi bi kdo rekel, da so 'sledi' oz. 'stopinje' oguljene, mene so prevzele. Ne le sledi, celotna pesem. V skoraj minimalističnem slogu uspe izrisati podobo mrzlega zimskega dne, zapuščenosti, hladu v duši; in še več: vnaša večno nasprotje (in povezanost) med življenjem in smrtjo ter nevsiljivo prepušča bralcu zaključke, interpretacije ...  Bravo!  P.   Objavil/a ajda, v 16-09-2007 07:15, 2. Sledi Mojmir, realno , a tudi resnicno, zal..  koliko je zapuscenih grobov, ki jih je redko kdo obisce...a na nek nacin zasijejo, ko nekdo prizge svecko...    In kot je zapisala P. je lahko vec interpretacij in njej se je odstrla zanimiva..a meni le ta...    lp, ajda   Objavil/a Mojmir, v 23-09-2007 14:30, 3. sledi Obema hvala za komentar. Tudi slog pisanja je odvisen od razpoloženja in doživljanja nečesa. Včasih dolgovezen, včasih "lakonski", včasih enoplasten kot list, včasih večplasten kot knjiga... Vsaj dolgčas ni, kajne?  Lp Mojomir