Zasanjano se je zazrl
v razsvetljena okna njene duše.
Prevzel ga je občutek topline
in domačnosti.
Samo stal je tam in gledal
in ni imel moči,
da bi jo poklical,
ko je zagrnila zavese.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (3)
Objavil/a ajda, v 24-08-2007 07:44,
1. Nemoč
vsec mi je poanta te pesmi, globoke korenine skriva v sebi.... morda zmoti le pisanje v prozi in ne poeziji, ceprav moje oci znajo tudi zamizati in se prepustiti toku misli...
ocena:*****
lepo pozdravljen/a širin.gol, mislim, da gre za z
lp, ajda
Objavil/a Providence, v 24-08-2007 14:14,
2. NEMOČ
Strinjam se z Ajdo, razdeljena na verze bi Nemoč delovala močneje (hehe, morda je ravno zato v prozni obliki? - ker je za pesem preveč nemočna?). Razsvetljena okna njene duše, in potem je zagrnila zavese. Krasna prispodoba. Druga poved mi ni najbolj všeč. Celota pa. 4 Lp, P.
Objavil/a širin.gol, v 26-08-2007 17:50,
3. Nemoč
Hvala obema za komentar in lepo oceno. Spodbudno Lp, širin gol