| Napisal/a taj*, v sreda, 25. jul. 07 | ||||
|
(0 glas)
1.
O, dragi moj, si skrinjo prinesel, povej mi moj ljubi, si notri poljubov natresel?
V skrinji belina, čista tišina,
dragi je v tvojem srcu praznina?
2.
Res je draga, sem ti skrinjo prinesel notri sem lunin žar ujel
a, če je nočeš jo bom odnesel
notri solze bom točil, pesem srca zapel.
3.
O ne, si lunin mi žar pokazal
in mi resnično ljubezen dokazal?
Tvoja bom večna
da le pot srca bo srečna.
4.
Pa saj sem ti rekel, da te ljubim močno takrat, ko so zvezde sijale in držal sem tvojo belo roko.
Se solza iskrila je v tvojih očeh, verjela si v vsako moč teh besed.
5.
Minil je čas,
kot mine glas.
Lunin žar je bledel,
večni ogenj srca, le večni bo pepel.
6.
Kaj porečeš mi, sem naivna?
Si res verjela, da sva se ljubila?
Rekel si, da sem zvezda, ki ti srce je osvetlila.
Ja mojster sem besed a, ti si ugasnila.
7.
Kaj sem storila, sem vetru verjela,
sem tistih besed se močno objela.
Kako sem lahko, o kako?
Rada spet z nekom bi letela.
8.
Potiho sem po robu gradu hodila.
Luč v srcu je počasi gasila.
V roki držala sem belo skrinjico, jokala sem tiho, da ne zbudim sveta, ki na gorje mojega srca nič ne da.
9.
V vetru mi bela je obleka plapolala,
slišala šum sem in odseva se zbala. Skrinjico spustila sem,
počasi je izginjala v poslednji sen.
10.
Tiho sem kriknila, a bilo je prepozno,
lovila sem še lunin žar, a stegovala roke sem v prazno.
Veter me je zajel, bil je kot ti, kot da spet si me objel.
Čutila sem, da bova šla do dna,
kjer skrinjica razbita izgubila je čar večernega neba.
11.
Letela sem s tabo, kot sem si želela,
a veter je upihnil svečo, ki v meni je gorela.
Zraven razbitin sem ležala,
bila sem samo tvoja, ljubezen krvava.
12.
Ni ga bilo, ko sem v krsti ležala,
šopek na prsi mi dala je mama,
v očeh njenih se žalost je svetila,
o, prekleta bodi ti poletnih noči omama.
 | |
Komentarji uporabnikov (2) 
|
