Stebri
Napisal/a Yggradsil, v ponedeljek, 16. jul. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 
Siti pajki starega mesta
nad tlakom fosforne noči
bedijo dneve dolgočasja.

Čez strehe so lase razpeli.

Ob klavnici razprte žile
krilatih cest so zapeljale
in razpletle prt kokonov.

Prozorne niti stebrov veke.

Za luščino praznih ustnic
ob polni uri prah metulja
zverižene drži kazalce.

Ugriz na vratu obeliska.

S kačjimi očmi zagledal
stekleno sonce nad izložbo
prihaja motna iz kavarne.

Na prsih riše ogledalo.

Podobe sijejo pristranskost
zadušene v barvnem zvenu
svilene maske vitkih ritmov.

Poljub odneslo krilo kvišku.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (2) KOmentar RSS
Objavil/a VILINČEK, v 18-07-2007 00:38,
1. stebri
Prosta poezija, malo drugače. Lovil si nek ritem in melodijo... četudi ni pisana v rimah. uspelo ti je ujeti tisto spevnost. Zelo dober si v svojem pesnjenju.  
 
In vsebina? Me veleče vase. In domišljija že dela po svoje :)
 

Objavil/a ajda, v 18-07-2007 17:14,
2. Stebri
Podobe sijejo pristranskost  
zadušene v barvnem zvenu  
svilene maske vitkih ritmov. 
 
 
kako rada bi pokukala v tvoje misli, ko se rojeva poezije melodija in razbrala tisto, kar bos prelil na papir, da bi razumela upovedano in ne bi bilo obcutka, da pesem ne razumem, pa ce se tako trudim...ja, saj vem..tudi v tem je car, a vendar drobcen namig bi bil se kako dobrodosel, a vem, da ostaja tam v tvojih mislih, varno shranjen pred pogledi in nasimi zeljami ..in nenazadnje je tako tudi prav...rodi se poezija..misteriozna in se kako privlacno dopadljiva... 
 
lp, ajda
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!