Svetle proge se zarišejo skozi krošnje dreves,
kakor laser jih razpolovijo...
ujamejo tvoj nasmeh,ga osvetljijo...
pogrejejo ti telo in napolnijo z energijo.
Melodija prekliče nemo tišino,
jo zapolni kakor glasbenik z violino...
tako nežno,zapleše skozi tvoje misli
in pade v globino.
Lepo je poslušati petje ptic.
Jutro se prebuja in z njim se prebujaš ti...
ali te je kaj strah?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.