Osamljeni večer
Napisal/a macek muri, v nedelja, 17. jun. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Zvečer,
rahel strah,
v praznem hladnem avtu,
se stisnem k vratom,
kjer najbližje si mi,
le duša je pri tebi
in mi ne da zaspati.

 

Tako prazen je prostor,
ko ni tvojega srca
tvojega telesa toplega
in tvojih ustnic
ob katerih
se kot vosek stopim.

Pa vseeno zaspim,
a se ne zbudim
saj mi sanje
ponese k tebi
in mi ne dajo vstati.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (1) KOmentar RSS
Objavil/a VILINČEK, v 19-06-2007 11:43,
1. osamljen večer
Prebiram tvojo poezijo.  
 
Dobro pišeš!  
 
lepo...
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!