lebdim med razbitinami prekooceanke
okoli mene sledi razrezanega podplata
ribe roparice se zbirajo, hiša časti
z veseljem se pokrijejo izgube
revolucija ne polaga rok
in ti še nisi izgubila lačna
v valovih živahnega brezvetrja
se raztaplja maščevanje
nisem še iskal moči na dnu
samovšečno kličem na pomoč
nova resolucija išče smisel drugje
in ti si vzela kuharja za predjed
postajam čuten zaradi tvojega ovohavanja
zrak okoli tebe izginja
počasi se utapljam
v mislih postajam iznakažen
ideali kalijo vodo, skrijejo vonj
in ti šavsneš v prazno
plavam proti gladini
obrnjen s hrbtom proti tebi
hlastam za zrakom
iz mene bruha slana tekočina
čaščenje je namakanje ran v soli
in ti čakaš v zasedi daleč proč
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (4)
Objavil/a ajda, v 16-06-2007 09:59,
1. Žrtev
kako euforično mi diši tvoja pesem...veličastno, z velikimi zamahi plavaš, zaznavaš in hitiš na površino...
očiščen , opran in prerojen ....
občutek, ki te sili le naprej..le na površje..
a kaj...preberem zadnje vrstice...boli to le gor.. kot sol na rane... in ugotoviš, da si na odprtem oceanu.. in zmrazi misel..da si spet na začetku ...
ja, si me pa potegnil v vrtinec pesmi in kot sem tebi pripisala euforijo, je zagrabila se mene.. ni kaj, spet si zasijal!
lp, ajda
Objavil/a lofik7, v 18-06-2007 08:16,
2. Ajda hvala
Objavil/a VILINČEK, v 19-06-2007 11:48,
3. ...
Tvoje pesmi pa so vedno začinjene z razno raznimi prispodobami in zanimive.