Od Matej
|
Skoz' okno gledam v praznino, misli nit se mi je zavozlal. Kaj vse na svetu bi rad dal, da moja sreča padala bi ne v globino.
Še včeraj vse se slišalo je dobro, ko rekla je, da me še ljubi, a danes že, prijatelj bodi, ponud'la mi je hladno roko.
Povsem zaprt, povsem zamrt preživljam dan za dnevom, čakam jo, kdaj prišla bo – oh sladka smrt.
V praznini sam sem z oknom z njim odprtim sem še sam odprt. Nagnem se, poražen sem. Vem – skočil bom.
Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
|