Od mathea
|
V brezbrižnosti hotenja je listala po knjigi Z mokrim prstom je oblizovala vonj črk Srkala je kapljice potečega pesnika Ki v izguljenem naslonjaču Črne zakajene sobe vrtal je po svojih že tisočkrat prehojenih hodnikih
In se znova in znova Tako neznosno A tako zanosno Izgubljal v njenih metuljevih mislih Ki ga niso znale ujeti Se ga dotakniti Ga prijeti Ni se dal objeti Le leteti Želel je leteti Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev) |