Zasačim se ob mišljenju, ki več ni tema moje glave, ki blodnja je preteklosti in grozo doživim.
Po telesu srh me spreleti, zmrazim se ob mišljenju tem. Nočem tega več doživljati. Zatrem v kali dokler se še da. Nekaj plazi se na plano. Plazi se plezalka po steni rdeči. Obrnem se raje stran. Ne maram je več videti. Nočem, da zapelje njena me lepota! Nočem več! Nikoli več! Bežim in se skrivam. Dokler ovila me ne bo okrog pasu. Dokler ovila me ne bo okrog vratu. Do takrat živim. Svobodno o svetu tem razmišljam. Potujem in igram, se skrivam!
Povejte svoje mnenje prvi!