Napisal/a Manja, v nedelja, 06. maj 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Zbujam se ob moškem,
ki je iz mene naredil žensko.
Pišem pesmi v njegovem objemu
Ničesar drugega ni več;
le on, svinčnik in papir
ter najpomembnejši del mene.

Vedno znova nastaja posebna
Zgodnje Jutranja Poezija.
Nastaja med pomečkanimi rjuhami
V glavi se mi vrti spomin
na pravkar minulo noč.
Zaradi nje se veselim sončnega vzhoda

Slišati je le nežno glasbo.
(In drsenje svinčnika po papirju)
On še vedno tiho spi ob meni ...
Od vsega lepega bi lahko zajokala
Želim si, da bi jutro trajalo večno
A kaj, če res vse mine?

Brez njega bodo jutra temna
Sonce ne bo sijalo za naju
Pisanje poezija bo le še bleda senca
Ljubezen je inspiracija ...
Odgovor na vprašanje smisla
Nič ne obstaja brez ljubezni.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)