Med nežnimi zvoki ji duša lebdi.
V višine neznane dviguje pogled.
Da z žarki bi sonca pustila ti sled...
Morda pa uzrl boš spet njene oči?
Prepušča se vetru, ne išče poti.
V srce se je vrasel oddaljeni svet.
Iz njega odmeva sanjavi sonet...
Naj toplo v naročje se tvoje spusti.
V prosojne meglice ga je ovila,
da varno zapluje čez širno ravan.
In ko začutil utripe boš bila,
sprejmi jih vase, v njih del tvojih je sanj.
Darove ljubezni v pesem je zlila,
v svetleče utrinke nebeških poljan.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (6)
Objavil/a Spikerca, v 04-05-2007 22:16,
1. Darovi ljubezni
Ta pesmica mi deluje kot nebogljena deklica, ki čaka objem..ljubezni.
Lepo, lepo, lepo!
Objavil/a VILINČEK, v 04-05-2007 22:36,
2. darovi ljubezni
Nebogljena deklica? Nisem jo ravno pisala s takimi občutki, čeprav je pisana v zelo nežnih in mehkih tonih, priznam!
Pa nič hudega svet poezije dovoljuje, da pač vsak doživlja pesem na svoj način, ker jo tudi gleda skozi svoje oči in v njih vpleta občutke, ki jih pač doživlja ob branju, vpleta svojo domišljijo. In prav je tako. Hvala za dotik!
Objavil/a Spikerca, v 05-05-2007 08:01,
3. Darovi ljubezni
Ja Vilinček, nebogljena deklica...ne morem pomagat. Jaz dobim ob pesmih ki se me dotakneje kar slikovno podobo in pri tej, je bila to deklica (no ja mlada ženska), ki leži na tleh in plaho dviguje roke proti nebu, kot da prosi ljubi me. Zakaj...kdo bi vedel lp
Objavil/a VILINČEK, v 05-05-2007 10:53,
4. darovi ljubezni!
Zanimiv scenarij! Ampak skoraj nemogoče... vilinske deklice vedno plavajo malo nad tlemi. Hrbtno? Bo že tako, če gledajo v nebo!
Objavil/a vvooodnarka, v 16-06-2007 09:25,
5. Darovi ljubezn
Morda bo pa res nekaj natem... kadaj pa začnemo sanjati o svoji ljubezni. Kje je zdaj osnovnošolska simpatična zaljubljenost se mi je podobno rolalo.