Napisal/a Shaolin, v sreda, 02. maj 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Vonj tvoje kože,
moj dotik,
bela pšenična moka.
Drsim po čudežu oblik.

Vonj kamilice v laseh je kot spomin.
Zastri me s svojimi lasmi
v neskončna jutra z roso odeta,
z blazinicami prstov se dotakni me
in dahni spet svoj - ljubim te!

Pomlad je zdaj in maj!
Kje je že zima...
Le vonj kamilice in moj spomin
spet vzdrami slastnost bolečin.
Ujeti v njih si zaželim dotika rok,
mehkih dlani...

Med zvezde čas v nebo hiti....

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a Spikerca, v 04-05-2007 21:48, 1. Vonj kamilice Ja kako bi lahko bilo drugače, kot ganljivo, če verze napiše Shaolin???    Lepo.   Objavil/a Shaolin, v 04-05-2007 22:17, 2. Hvala,Spikerca! O tej pesmi bi lahko napisal še eno - kako jo skoraj ne bi bilo, kako je za las ušla plamenom ognja...Toda, nič posebnega ni...