Vsi smo lahko angeli! (sonet)
Napisal/a VILINČEK, v petek, 06. apr. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Kadar osamljen glas k sebi kliče,
stopi mu ob strani, ne prepuščaj ga
samoti. Svet živi v zmoti - v tla
zazrti, raje smo le neme priče...

Lažja ravna pot, kakor pa čez griče.
Le kdo prebujal iz spečega se sna
bi za nekoga - zanj, ki ga ne pozna?!
V nas izgovor "Mene se ne tiče!"

Ne veš? A morda nekoč boš sam prav ti.
Kdo bo v bližini tebe? Mar slep in nem?
Če želja, lahko smo angeli prav vsi...

Kako? Morda le iluzija, a vem,
že prehodila del strmih sem poti.
Tako, da postanemo ljudje ljudem!


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!