Napisal/a zakawsky, v petek, 30. mar. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

V noči,
ko angeli
padajo v svoja zrcala,
mi z ustnicami
netiš ognje.

Vzrdhtevaš
sredi snegov.
Z vijoličastimi cvetovi
jemleš strahove
praznim vejam.

Poiščiva si
pomladno zavetje
v škarpah
pri modrasih;
naj še nama oluščijo kože.

Vzemi me
v tvoje ničje.
Prebodi me
s turkizno svetlobo
hladnih tolmunov.

V noči,
ko angeli padajo
v svoja zrcala,
mi pridi naproti
z zvarkom vseh juter.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a ajda, v 01-04-2007 13:59, 1. Ko angeli... ko obcutis dotik angelov..se  rodi razmisljanje, v tebi so zbudili custva, ki si jih zlila v pesem ...  lepo...    Bi pa ne bilo napak, ce bi popravila drugo kitico, vrinile napakce in mislim da tudi tista beseda snegov ne disi najbolje...       lp, ajda