Sonet prvinski
Napisal/a Klavdija KIA Zbičajnik, v sobota, 24. mar. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Kako mi dišiš, čista ljubezen.
Moj si voha pečat starodaven.
Skozi ozko pot rezila, nosim
tvojo materijo za duha zven.
*
Zvok popolnosti vesolja želim
vtreti s prsti vate, hrepenim

pri polni zavesti, te trenutke
piti iz tvojih ran, zate živim.
*
Ti, ki mi podarjaš te občutke,
poješ mi na uho, ljubi en zlog,
ki vibrira, spremeni minutke
*
v najvišjo resnico, večen krog.
Skupaj, iz globin do reke plitke,
dekada simbol, srci sta brlog.

 


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!