In včasih zrastejo stvari, tako, kot roža iz prsti. Zvečer greš spat pod zvezd lesket, in zjutraj v prsih najdeš cvet.
Tvoj zven besed ga bo pojil. Tok tvojih misli ga bo zvil. Saj cvet rojen iz sanj strasti, rad v senci dneva oveni. Ta cvet bil je. In bo. Le tvoj. Imel dotik je. Strast. In vonj. In včasih, ko zapreš oči, dehti s teboj. In je. In ni.