Sonet kaktusov cvet
Napisal/a Klavdija KIA Zbičajnik, v četrtek, 22. mar. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Drobce neba je razsipal veter,
po peščeni samoti bež sviter.
Dvigajočih trepalnic zablode,
še kaktusa cvet ni nikdar moder.
*
Bodice ponoči polne vode,
cvet za en dan je posmeh usode.

Stebla, ki odebeljena spijo,
so strelovod za srčne prigode.
*
Ustnice tvoje se nasmejijo,
ko trnek vleče na njih še moje.
Ljubeče, drhteče blesk spojijo.
*
Iz puščave dvoglasno šumenje,
po kapljicah želj sanje drsijo,
osmislijo, sladkajo življenje.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!