Ne trudim se pobegov razumeti, niti ti ne moreš jih doumeti. Previdno razpiram dlan ti svojo, odpiram ti srce in dušo svojo.
Neke noči, ne boš več prišel neke noči, ne boš več odšel. Naj v soncu te pot pripelje tja na obzorje skrite želje. Ostajam tu in zdaj... tako kot prej, kot vekomaj senca izginjajoča v luči blede lune praspomin poti... Vedno sem tu in bom... pa ti... , ki z jutrom te več ni?
Povejte svoje mnenje prvi!